So─Źerga

Ko se cesta po Gra─Źi┼íko-Lukin┼íki vali odvije, se nam za ostrim ovinkom pri Batiferju odpre pogled na sosednji gri─Ź, kjer so okoli neobi─Źajno velike va┼íke cerkve pozidali kamnito vasico So─Źergo. Tu se nam odpira pogled na dolino Reke in oko se┼że vse tja do Buzeta in njegove okolice.┬áStojimo na razvodju pore─Źja Ri┼żane in Mirne. Tukaj kjer se kon─Źuje So─Źerska (tudi: So─Źer┼żanska) vala je preval v dolino Reke, ki spada v naravnogeografsko enoto – Buze┼íko polje. Okoli┼íke vasi so se tu od vedno povezovale okoli starega srednjeve┼íkega mesteca Buzeta.

So─Źerga se omenja ┼że leta 1028 pod imenom S. Siro oziroma San Sirico ali San Quirico oziroma Sveti Kvirik. Ime je ┼íe danes v rabi za pokopali┼íko cerkvico nedale─Ź od So─Źerge na kra┼íki planoti. Na vrhu te planote (410 m) je stalo prazgodovinsko gradi┼í─Źe, na katerega nas spominja dana┼ínje ime Gradec. S sv. Kvirika se nam odpira razgled po Movra┼íki vali. Oko nam se┼że na kra┼íki hribovit svet gornje Istre vse od Slavnika, Kojnika, Goli─Źa pa tja do ┼Żbevnice. ─îe stopimo nekoliko proti Kra┼íkemu robu, zagledamo kot na dlani Buzet in njegovo okolico z rodovitnim kra┼íkim poljem. Razgled zaklju─Źuje ┼íele visoka U─Źka, ki bedi kot stra┼żar nad istrskim ─Źlovekom.

Istrsko ostenje ali Kra┼íki rob, ki se vle─Źe od doline Glin┼í─Źice prek ─îrnega Kala, Podpe─Źi naprej proti Gra─Źi┼í─Źu in So─Źergi, se kon─Źa v Istri na Hrva┼íkem. Ta predel Istre je nekaj posebnega – morda celo skrivnostnega. In prav nedale─Ź od So─Źerge se v ostenju pod Velim Badinom skrivajo mogo─Źni spodmoli, ki jih je izoblikovala narava. Tu je ┼íe naravni most, ki se s svojim ┼íestmetrskim skalnim lokom pne na robu prepadnega ostenja. Spodmolom pravimo tudi ┬╗istrijanska uha┬ź, saj naj bi v dolini poslu┼íala kaj se pogovarjajo ljudje. Pripovedka pravi, da je luna tu ulovila volkodlaka. Le-ta je grozil ljudem v dolini, zato ga je obesila na ostenje pred spodmol. Tako so njegovo stokanje prek odmeva sli┼íali globoko v Istro. Sli┼íali so ga tudi vsi drugi ┼ítregoni in zaradi strahu zapustili Istro.

V So─Źergi je znana gostilna z istim imenom. Prav ob njej se cesta v treh ostrih ovinkih prevesi v dolino reke Reke, ki te─Źe proti hrva┼íki Mirni. V preteklosti je bila na tem mestu kova─Źija (Batifer). Tukaj, pred imenitnim kamnitim ‘portonom’, so konjem neko─Ź name┼í─Źali nove podkve ter te┼żkim vpre┼żnim vozovom popravljali osi in kolesa.

Lukini

Ob cesti Kubed-Buzet se v zavetni legi, skriti pred mo─Źnimi sunki burje, nahaja razpotegnjeno naselje Lukini. Pod vasjo je kra┼íko polje imenovano ‘vala’, kjer so prete┼żno ravne kmetijske povr┼íine. Avtohtoni stari del vasi s hi┼íami in dvori┼í─Źi je postavljen v breg, novi del je spodaj ob cesti. Blizu vasi je vodovodno zajemali┼í─Źe.

O zgodovini kraja in o tukaj┼ínjem ┼żivljenju nam je pripovedoval va┼í─Źan Pal─Źi─Ź Ernest: “Ma treba, da je vas vre 400 let, anbot nas je blo puno, ma zdej so ┼íli usi ─Źa. Tabot smo ┼żiveli vsi od svojega pridelka, krompir, fe┼żu, frmenton, smo imeli ka┼íno vinjo. Seno smo vozli u Trst, te smo ga anka ─çupli ano malo bol poceni in ten ga prodali ka┼íno lirco bolj drago. Smo prodajali na piazzi Forraggi u Trst in vele dol do ‘madonine’: 100 kilov drvi po 4 lire, 100 kilou sena po 3 lire. Zna┼í kolko je ko┼ítalo ano kilo mesa? 2 lire. Eno an liter vina? Ana lira. Ma smo hodli usi delat u Trst sz voli─çi, mulami kur ki smo mogli. Tan pri So─Źergi je Batefer (kova─Ź), je jmo muj stric o┼ítarijo pod Italijo ten so se ustavljali lidje, ki so hodli u Trst iz Istre. Na ┼íagro so pr┼íli Bor┼íterani jgrt na pihala aden je tuku buben. Pole so pr┼íli ┼íe antuon─Źani sz mu┼żiko. Je bla mi┼żerja. Smo jeli polento, krompir, fe┼żu. Na bo┼żi─Źno viljo anka bakala, bobi─çe, pince, ┼ítruklje…”

V Lukinih sta dva priimka: Paliska in Pal─Źi─Ź. Pal─Źi─Źi naj bi pri┼íli iz otoka Pag za Palisko izvor ni znan.