Smokvica

Vas le┼żi na┬á 270 m nadmorske vi┼íine.Gru─Źasto naselje na spodnjem pobo─Źju Krasa (414 m) ob cesti Gra─Źi┼í─Źe – Movra┼ż. Na nasprotni strani hriba Kras se nahaja Smokavska vala, kjer so kmetijske povr┼íine za obdelavo. Vas le┼żi sredi suhega podolja (doline) med Gra─Źi┼íko in Movra┼íko valo, pod Krogom (418 m). V okolici Smokvice je bilo veliko fig – smokev in od tod predvidevajo, da izhaja tudi ime Smokvica ali Figarola.

Vas je sestavljena iz┬á zaselka Gorenci, ki je nekoliko odmaknjen od va┼íkega jedra, na pobo─Źju pod Krogom na nadmorski vi┼íini 314 metrov.┬á Je starej┼ía ter manj ohranjena od drugega dela naselja – Smokvice. Tlorisi objektov se prilagajajo vijugastim zemeljskim plastnicam, tam pa so najpogostej┼íi ob breg prislonjeni vrhkletni tipi objektov. Stavbe so kamnite, ilovico pa so uporabili kot vezivo in pogosto tudi za omet. Nekatere hi┼íe so pobeljene. Okna so ve─Źinoma na jugozahodnih fasadah, saj se tako odpirajo proti son─Źni in zavetrni strani. Poslopja imajo bivalni in gospodarski del pod skupno streho, ki so obi─Źajno dvokapne, krite z ope─Źnim korcem. Gospodarski del je sestavljen iz hleva in svinjaka (┬╗prkata┬ź) ali pa samo enega od teh, saj je bil svinjak pri premo┼żnej┼íih pogosto odmaknjen od doma─Źije. Do zgornjih prostorov vodi zunanje stopni┼í─Źe, ki se zaklju─Źi z lesenim hodnikom (┬╗baladurjem┬ź). Hi┼íe se naslanjajo druga na drugo prek izbo─Źenih kamnov oziroma konzol, ki dr┼żijo plo┼í─Źe zunanjih hodnikov. Tako so nastajala skupna dvori┼í─Źa, ponekod tlakovana s ┬╗┼íkrlami┬ź ÔÇô plo┼í─Źato lomljenimi kamni.

Osrednji prostor v vasi je trg s skupnim napajali┼í─Źem. Je prostor sre─Źevanja in dru┼żenja Smokavcev in obiskovalcev ob razli─Źnih praznikih in prireditvah. Med njimi je najve─Źji va┼íki praznik fig (┬╗┼íagra┬ź), in sicer na dan sv. Magdalene, ki ji je posve─Źena cerkev. Posvetili so jo leta 1422 in obnovili leta 1580. Restavratorske posege so izvedli leta 1795, na kar opominja letnica na vhodnem portalu. Je enoladijska cerkev z bene┼íkim tipom zvonika in notranjim lesenim oltarjem, ki ga krasita podoba sv. Antona ter oltarna slika Marije z Jezusom in svetnikoma. Zvonik ob cerkvi je bil postavljen leta 1887. Pokopali┼í─Źe se nahaja na jugozahodni strani.

V vasi je znana Br┼żanova doma─Źija oziroma doma─Źija ┬╗pri Br┼żani┬ź, ki se nahaja v jugovzhodnem delu vasi. Gre za zaprt tip doma─Źije, ki jo sestavlja ve─Ź doma─Źijskih enot, povezanih s skupnim dvori┼í─Źem. Vhod je na jugovzhodni stani skozi polkro┼żno oblikovan ┬╗porton┬ź, ki se tudi pri drugih objektih pojavlja kot vezni ─Źlen med doma─Źijo in cesto oziroma vasjo. Posebnost doma─Źije je deset ohranjenih obokov, ki so jih postopoma dograjevali, kar ka┼że na to, kako se je generacijsko ┼íirila dru┼żina. Doma─Źija je v lasti va┼íke skupnosti oziroma ob─Źine in slu┼żi kot prireditveno-razstavi┼í─Źni prostor, kjer obiskovalci v─Źasih tudi preno─Źijo. Obnovljena doma─Źija ┬╗Pri Br┼żanih┬ź sodi med va┼íke znamenitosti.

Skozi vas je ┼że v daljni preteklosti vodila tovorna pot iz ─îi─Źarije mimo Rakitovca, Movra┼ża, Gra─Źi┼í─Źa in Kubeda proti Kopru. Nad vasjo je od leta 1958 zajetje ┼ákedenca na Krogu za va┼íki vodovod. Imena vzpetin, kot so Veliki Grade┼ż na Rakitovsko-Movra┼íki planoti, Gradec pri Sv. Kviriku (So─Źerga), sledovi ka┼ítelirjev na La─Źni ter ohranjene ru┼íevine ka┼ítelirja ┬╗Na jamnicah┬ź nad Smokvico, pri─Źajo o zgodnji poselitvi tega obmo─Źja. V pisanih virih se vas (Figaruola) prvikrat omenja 1028, ko jo je nem┼íki cesar Konrad II. Salijski podaril oglejskim patriarhom, ti pa so jo v 13. stoletju podelili v fevd dru┼żini Reifenberg. ┼Że v 14. stoletju je pri┼íla v posest koprskega komuna, 1488 pa koprske plemi┼íke dru┼żine Vida in v njeni posesti ostala do 17. stoletja; dajatve nekaterih posesti tega obmo─Źja je u┼żivala tudi dru┼żina Gravisi, ena najvidnej┼íih koprskih plemi┼íkih dru┼żin. To obmo─Źje je kot obmejni pas koprskega komuna igralo pomembno vlogo predvsem v ─Źasu tur┼íkih vpadov ob koncu 15. stoletja in bene┼íko-avstrijskih vojn v prvi polovici 16. stoletja. V ─Źasu usko┼íke vojne (1615-1617) je bila vas oropana in po┼żgana. Hitrej┼íi gospodarski razvoj tega obmo─Źja zaznavamo predvsem v drugi polovici 19. stoletja. Na obmo─Źju Movra┼ża, Smokvice in sosednjih vasi se je razvijala predvsem trgovina s senom in drvmi za kurjavo, saj to obmo─Źje zaradi hladnej┼íe klime in oddaljenosti od Trsta ni bilo primerno za pridelovanje vrtnin. Sicer pa je to obmo─Źje slovelo tudi kot vinorodno; doma─Źini so pridelali tudi precej sadja. Do leta 1907, ko so razdelili pa┼ínike, so gojili ve─Ź tiso─Ź ovac, zato so v Koper in Trst prodajali tudi ve─Źje koli─Źine ov─Źjega sira. ┼Żivahen promet je ob gostinstvu spodbujal tudi druge neagrarne panoge, zlasti kova┼ítvo.

V ─Źasu pospe┼íenega gospodarskega razvoja, zlasti v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja, je bilo na tem obmo─Źju ─Źutiti tudi za─Źetke narodnega prebujanja z razvojem dru┼ítvenega ┼żivljenja in ┼żivahnej┼íim kulturnim utripom. V ─Źasu nem┼íke oktobrske ofenzive 1943 je bila vas deloma po┼żgana, kljub temu pa se je prebivalstvo tega obmo─Źja aktivno vklju─Źilo v narodnoosvobodilno gibanje. Doma─Źini iz Smokvice in Movra┼ża so sodelovali pri skrivnem tovorjenju soli iz se─Źoveljskih solin v zaledje za potrebe partizanske vojske, v Smokvici pa je od 1. avgusta 1944 dalje delovala tudi partizanska ┼íola. Tako kot mnoge ┼íole v slovenski Istri, je bila ob koncu II. svet. vojne tudi v Smokvici postavljena osnovna ┼íola kar v ve─Źjo zasebno hi┼ío.Na demografsko stanje Smokvice so najbolj vplivale selitve in sezonsko odhajanje na delo. Prebivalci Movra┼ża, Smokvice in Gra─Źi┼í─Źa so najve─Źkrat odhajali na sezonsko delo v Trst, kjer so obi─Źajno ostajali do dva meseca in pridelovali zgodnjo zelenjavo. Po kon─Źanem delu so se zadr┼żevali ┼íe v tr┼ża┼íki okolici, in sicer vse do ko┼ínje, ko so od┼íli domov. Ko┼ínja je bila dobi─Źkonosna, saj so velike koli─Źine sena prodajali v Trst. Konec 19. stoletja in v 20. stoletju so se movra┼íki in smokavski kmetje naseljevali v okolici Pirana in Strunjana. Kupovali so paolanska posestva, posestva v rokah mestnih trgovcev in advokatov, in sicer posestva pri Vanganelu ter v Ankaranu, Pradah, ┼áalari in Boninih. V ─Źasu med obema svetovnima vojnama so se zaradi stagnacije ┼ítevila prebivalcev v Trstu zmanj┼íevale mo┼żnosti za zaposlitev, zato se je pove─Źalo povpra┼íevanje po delu v obalnem obmo─Źju, kjer pa se vseh odve─Źnih delavcev ni dalo zaposliti, zato so ti odhajali v ─Źezmorske de┼żele. Tako se je tudi iz Smokvice precej va┼í─Źanov izselilo v Avstralijo.

Kmetijstvo, zlasti ┼żivinoreja, je bilo do prvih let po II. svetovni vojni poglavitna gospodarska dejavnost v vasi, ki je ┼íe leta 1945 ┼ítela kar 210 prebivalcev. V vasi so se ukvarjali tudi s preprostim priu─Źenim rokodelstvom za doma─Źe potrebe; mo┼íki so se lotevali tudi zidarstva in nekateri so bili pravi mojstri, kar dokazujejo Br┼żanova doma─Źija in nekatere druge hi┼íe v vasi.

Po drugi svetovni vojni je rast industrije in ostalih neagrarnih gospodarskih panog v priobalnih mestih omogo─Źila zaposlovanje v ve─Źjih tovarnah, na primer v Tomosu v Kopru, Mehanotehniki v Izoli in Lami v Dekanih.

Movra┼ż

Vas le┼żi na nadmorski vi┼íini 202 metra – gru─Źasto naselje na severozahodu Movra┼íke vale, ki jo s severovzhodne strani obdaja Rakitovsko-Movra┼íka planota s Kukom (498 m), Velikim Grade┼żem (507 m) in Stra┼żnico nad Dvori (403 m). Movra┼ż je primorski tip naselja, glavno pro─Źelje kamnitih hi┼í je obrnjeno proti jugo-zahodu, zato da bi tudi zimskemu soncu ukradli nekaj toplote. Nahaja se na spodnjem, polo┼żnem pobo─Źju Kuka, ob ob─Źasno poplavljenem kra┼íkem polju. Skozi naselje vodi cesta, ki povezuje Smokvico, Movra┼ż in Dvore z Gra─Źi┼í─Źem.┬á Va┼í─Źani so imeli neko─Ź veliko ┼ítevilo ovac, ki so jih pasli po prete┼żno golih kra┼íkih pobo─Źjih. Ker naj bi tu sadili murve, se je naselja oprijelo ime Murva┼ż ali Movra┼ż oz. je vas poimenovana po dru┼żini Maurocenti. Va┼íka zemlja je bila last me┼í─Źanov iz Kopra, katerim so kmetje pla─Źevali najemnino.

Movra┼íka vala je akumulacijska ravnica z obliko kra┼íke depresije, ki je nastala na stiku med kra┼íkim in fli┼ínim svetom na robu movra┼íkega krasa.┬á Na jugozahodu valo zapira podolgovat kra┼íki hrbet z vzpetinami Krog nad Mlini, Veliki Badin (359 m), Grade┼ż nad So─Źergo (413 m), Vela Gri┼ża (417 m), imenovana tudi Lukinski hrib in Brgod (323 m). Imena vrhov, kot Veliki Grade┼ż na planoti in Gradec nad So─Źergo, pri─Źajo o obstoju gradi┼í─Ź (ka┼ítelirjev) in zgodnji poselitvi ┼íir┼íega obmo─Źja Movra┼íke vale (7. stoletje).

Z darovnico cesarja Konrada II. iz leta 1035 je Movra┼ż (Vallem Mauriacam) pri┼íel v posest koprske komune, ter v ─Źasu Bene┼íke republike kot fevdalna posest v roke koprskih plemi┼íkih dru┼żin Sabini, Verzi, Vida, Gravisi in Gavardo. ┼áir┼íe obmo─Źje Movra┼ża (Valmorasa) je kot obmejni pas koprske komune igralo pomembno vlogo predvsem v ─Źasu tur┼íkih vpadov ob koncu 15. stoletja, bene┼íko-avstrijskih vojn v prvi polovici 16. stoletja in usko┼íkih vojn (1615-1617). Movra┼ż je bil zato utrjen z obrambnim stolpom (torre de Valmorasa), ki se je nahajal nad vasjo, vendar o njem ni ve─Ź sledov; nanj spominja le ┼íe ledinsko ime Zagrad tik nad vasjo. Utrdbe so slu┼żile ┼íe za nadzor poti in s tem za prepre─Źevanje tihotapstva, najbolj raz┼íirjenega z oljem, vinom in soljo, ki so jo bene┼íki podlo┼żniki tovorili v obmejna skladi┼í─Źa, od tod pa so jo neposredno zamenjevali s tovorniki iz Kranjske (Cranzi).

Va┼íki komun Movra┼ż z bli┼żnjima zaselkoma Dvori in Trebe┼íe je v tem obdobju, kot poro─Źa Paolo Naldini, spadal v ┼żupnijo So─Źerga. V vasi so bile, kot navaja v svojem ┬╗Cerkvenem krajepisu┬ź iz leta 1700, kar ┼ítiri cerkve: prva posve─Źena sv. Petru, druga sv. Juriju, tretja sv. Mariji in ─Źetrta Sveti Katarini. Vse cerkve so bile na zunaj preproste, podobnih oblik in skromne po svojem okrasju.

V 19. stoletju je bil Movra┼ż s So─Źergo in Rakitovcem v upravnem pogledu dodeljen buzetskemu okraju, hitrej┼íi gospodarski razvoj movra┼íkega obmo─Źja pa je bil povezan z razvojem Trsta. Prek tega ozemlja so vodile pomembne tovorne poti iz ─îi─Źarije v Koper in Trst, kamor so tovorili seno, drva pa oglje in ov─Źji sir. Gospodarski razvoj je pospe┼íil tudi narodno prebujanje z dru┼ítvenim ┼żivljenjem in ┼żivahnej┼íim kulturnim utripom. Prvi za─Źetki movra┼íke ┼íole se┼żejo ┼że v leto 1874, leta 1907 pa je bila na novo vzpostavljena ┼íola v Movra┼żu s slovenskim u─Źnim jezikom in ┼íolskim okoli┼íem, ki je obsegal dav─Źno ob─Źino Movra┼ż s kraji in zaselki od Smokvice do Dvorov. Delovala je do leta 1924. Zaradi razmaha narodnoosvobodilnega gibanja na tem obmo─Źju, je nem┼íka po┼żigalna in morilska ofenziva.

Dvori

Na samem koncu Movra┼íke vale, le nekaj sto metrov od hrva┼íke meje, se pod skalno vzpetino Stra┼żnico (493 m) stiska vasica Dvori. Nahaja se ob stranski poti, ki se okoli 500 m zahodno od tod odcepi od pode┼żelske ceste Movra┼ż-Buzet.┬áPo ljudskem izro─Źilu so neko─Ź na tem podro─Źju Movra┼żani pasli svoje ovce. S─Źasoma so si ob teh pa┼ínikih postavili ov─Źje hleve, kasneje pa so se tukaj tudi sami naselili. Prvemu ognji┼í─Źu je sledilo drugo, drugemu dimniku tretji in tako naprej, do srednje velike va┼íke skupnosti z imenom – Dvori.

Danes je v Dvorih naseljeno le nekaj dru┼żin, ostala bivali┼í─Źa slu┼żijo za vikende oziroma oddih me┼í─Źanov iz Kopra in drugod.┬á Popotni┼íka kapelica v DvorihTik pred vstopom v vas stoji zanimiv sakralni objekt, kamnita kapelica, pred katero sta domiselno postavljena dva ve─Źja oglata kamna; po─Źivali┼í─Źe za neko─Ź utrujenega popotnika, kjer si je lahko upehan od pra┼ínih poti vsaj malo oddahnil in si za silo ‘privezal du┼ío’.

Za svoje pre┼żivetje so prebivalci Dvorov nujno potrebovali vodo. Nad vasjo so naredili velik zbiralnik, iz katerega te─Źe voda po ceveh do velikega va┼íkega vodnjaka. ─îeprav je v Dvore danes speljan tudi vodovod, stari vodnjak ┼íe vedno slu┼żi svojemu prvotnemu namenu.┬áZnani priimki v Dvorih so Rakar, Gregori─Ź, Veljak, Grdina.