Popetre

Vas le┼żi ob stranski poti med Gra─Źi┼í─Źem in Tru┼íkami oziroma Loparju, na slemenu Pi─Źence nad dolino reke Dragonje, ki izvira prav pod vasjo. Zaradi te posebne lege so skozi Popetre potovali ljudje iz razli─Źnih okoli┼íkih vasi, eni na poti na ob─Źino, drugi pa v obratno smer, preko Gra─Źi┼í─Źa, Smokvice do Movra┼ża. Od tu so pe┼í nadaljevali pot proti Rakitovcu na ┼żelezni┼íko postajo, po razli─Źnih opravkih in v razli─Źne smeri.

Dario Alberi v knjigi ‘Istria’ pi┼íe, da je vas prvi─Ź omenjena leta 1028, ko jo je rimski imperator Konrad II., kot ve─Źino vasi z zemlji┼í─Źi ob reki Dragonji, podaril oglejskim patriarhom. Kasneje so Popetre postale last gra┼í─Źaka Filipa di Cosliaca, (med drugim imetjem je bil lastnik tudi utrjenega gradu Kozjak). Leta 1250 je vas prodal fevdalcu Andreju de Cirlago. Popetre so pozneje pre┼íle v last njegovim naslednikom. Od leta 1505 je bila vas v lasti bogate plemi┼íke dru┼żine Bembi iz Kopra. 1602 leta pa je fevd pre┼íel v last posestnikov Morati. Ti so se naselili v Izoli v za─Źetku 14. stol. V 17. stol. so se povezali s plemstvom v Pore─Źu. V 19. stol. jim je plemi┼íki naziv podelil avstrijski cesar Franc I. V tem obdobju je bila vas Popetre poznana pod imenom Cain.

O imenu vasi ‘Popetre’ obstaja ve─Ź legend. Po eni, kot je pripovedoval va┼í─Źan ─îernac Silvester, naj bi dva brata iskala s svojima dru┼żinama primeren kraj, kjer bi se ustavila. Ugotovila sta, da je, kljub kra┼íkemu terenu tu precej vodnih izvirov, ki so pogoj za ┼żivljenje in sta tako ustanovila dve vasi ÔÇô Popetre in Poleti─Źe. Nekateri sklepajo, da je dobila vas ime po bli┼żini kraja poimenovanem ‘Pietra Bianca’ oziroma ‘Beli Kamen’. Sedaj se tako imenuje zaselek novih hi┼í v bli┼żini Gra─Źi┼í─Źa. Starej┼íi ljudje se ┼íe vedno spominjajo belega kamna, meri 10 X 0,80 X 0,56 m. Kamen je le┼żal ob poti, ki je vodila od Svetega Antona preko hriba La─Źna po ravnini nad Kubedom in pod Popetrami v Istro, proti Buzetu in naprej proti Motovunu. Na njem je bilo izpisano 9 vrstic, vendar je zob ─Źasa napis izbrisal tako, da je ne─Źitljiv. Razbrati je mogo─Źe le nekaj vrstic. Trenutno se kamen nahaja v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kamor ga je prepeljal profesor Zupan─Źi─Ź.

V Popetrih je izredno lepa stara hi┼ía, hi┼ía ┼ít. 6, ki ji pravijo “Pr’ Bernard─çev”. Poslopje je pod spomeni┼íkim varstvom. Nad va┼íkim trgom-placom, nekoliko zakrita s hi┼íami stoji cerkev apostola sv. Andreja – apostol goduje 30. novembra. V poletnem ─Źasu pa ima vas ┼íagro v ─Źast drugemu apostolu svetemu Jakobu, ki se praznuje zadnjo nedeljo v Juliju. Cerkev je ┼że od nekdaj podru┼żnica ┼żupnije v Tru┼íkah in je kot taka tudi omenjena v vizitacijskem poro─Źilu Agostina Valierija, veronskega ┼íkofa, pozneje kardinala. Po pape┼żevem naro─Źilu na znamenitem Tridentskem koncilu, ki je usmeril in reformiral srednjeve┼íko zahodno cerkev na disciplinski, liturgi─Źni in dogmatski ravni, je ┼íkof obiskal tudi na┼íe kraje in cerkev v Popetrah. Leta 1579 je o cerkvi zapisal: “Cerkev je posve─Źena, pokrita, z okni, ki se zapirajo. Ima zvon, posve─Źen oltar, je srednje okra┼íena in ima vse kar potrebujejo za ma┼íevanje, tudi kelih. Ob cerkvi je pokopali┼í─Źe. Vas ima bratov┼í─Źino, ki skrbi za cerkev. Obra─Źun dajo ┼żupniku, ki dohodke in stro┼íke zapi┼íe.”

V bratov┼í─Źine so se zbirali vsi, ki so ─Źastili tega ali onega svetnika, ter se mu priporo─Źali za pomo─Ź v stiski. To je bila ─Źlovekoljubna ustanova, ki pa je imela le moralno in ne tudi pravne obveze do dajatev, zato je ─Źlan ni mogel izterjati. Dajatve so bile 1579 za ┼żupnijo Tru┼íke naslednje: “Verniki dajo mero p┼íenice in mero ovsa ter mero vina. 40 dru┼żin daje kvarter p┼íenice in ovsa ter vina. Dve naselji dajo kvarter jagnjet v skupni vrednosti 60 dukatov.”

Va┼í─Źani zgledno skrbijo za svojo cerkvico. Med iskanjem starega gradiva za objavo v knjigi o Popetrih, so v cerkvi na┼íli ohranjen ‘misal’ s posvetilom, ki se v prostem prevodu glasi: “Ta misal je bil kupljen z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v mojem ─Źasu P. Livius Barbo- Popetre 1661, v Decembru”.

Prebivalstvo v Popetrah v letih 1869-2000: od prvega avstrijskega popisa leta 1869 do leta 1991, ko je bil zadnji popis prebivalstva v Republiki Sloveniji, je razvidno nara┼í─Źanje in padanje ┼ítevila prebivalcev v vasi. Do leta 1900 je ┼ítevilo ljudi v vasi nara┼í─Źalo, letu 1910 je sledilo zmanj┼íevanje prebivalcev. Po letu 1962 pa so se ljudje za─Źeli izseljevati v okoli┼íke izpraznjene vasi in mesta npr.: Ankaran, Hrvatine, ┼ákofije, Dekane, Koper in Izolo, kjer so dobili stanovanja.