Gračišče

Vas leži na 296 m n.v. Gračišče je središčna vas v vzhodnem delu Šavrinskega gričevja. Leži med hriboma Lačna (451 m) in Grižo (346 m), na severnem robu suhe doline Gračiške vale. Staro vaško jedro je od ceste Kubed – Buzet nekoliko odmaknjeno, skrito od pogledov iz glavne ceste. Kraško polje se od vasi razteza naprej proti Smokvici in Movražu. To dolino oziroma ‘valo’, kot ji pravijo v teh krajih, so v preteklosti rabili za pašnike in njive. Vinogradov je malo, ti se nahajajo le v zavetnih legah, skriti pred ostrimi sunki burje.

Vas je strnjeno pozidana, hiše so grajene iz belega kraškega kamna, stene pročelij so v večini, tako kot priliči Istri, neometane. V vasi lahko občudujemo dva portala, ki sta bila narejena sočasno z zvonikom v 18. stoletja, baladur, vodnjak v katerem izvira voda, znameniti kraški jami Lisičji grad in Pečina. V novem delu vasi je nekaj novih hiš, tu je tudi Osnovna šola Istrskega odreda – Gračišče, v stavbi Zadružnega doma pa so še pošta in trgovina. Vas ima tudi dobro gostilno Ražman. Skozi vas se povzpnemo po planinski poti na hrib Lačna. Hrib je dobil ime po živini, ki se je na njem pasla, ker je le-ta prihajala domov vedno lačna. Na vrhu hriba so domačini postavili razgledni stolp. Z vrha se nadaljuje pot proti Hrastovljam, Slavniku, Kuku… Na hribu Lačna, ki se razprostira vzdolžno nad vasjo, so si naši predniki zgradili gradišča. 1 km od vasi – na Brežcu naj bi bil v srednjem veku tudi grad, kot pričajo ostanki strešnikov. Vaščani so se nekoč preživljali s kmetijstvom. Šavrinke (žene iz Istre, zamenjavale so blago za blago) so v Trst z osli nosile jajca, poljske pridelke, sadje,… Na sejmih so prodajali živino, eden je bil tudi v Gračišču.  Cerkev v Gračišču je posvečena sv. Miklavžu. Zgrajena je bila v letu 1784, 1995 leta pa je bila obnovljena.V zvonik, čigar urni mehanizem še vedno obstaja, je vzidana plošča z napisom v glagolici in cirilici»Žive kličem, za mrtvimi žalujem«, ki je prava zanimivost v Istri.

Ta pomemben napis na vaškem zvoniku, ki ga je postavila Gračiška občina ob pomoči župana in starešin, nam govori, da je bilo Gračišče že leta 1876 samostojna občina. Danes pa je sedež krajevne skupnosti, ki pokriva večino Istrskega zaledja  Mestne občine Koper. Gračišče so leta 1615 v boju z Benečani opustošile in požgale avstrijske čete. Leta 1943 so Nemci požgali domala vso vas, nepoškodovani sta ostali le dve hiši. Leta 1965 so odkrili spomenik žrtvam NOB.

Znana oseba iz Gračišča je Marija Franca, ljudska pripovednica, poznana po svojih »štorijah«, zapisanih v knjigi »Šavrinke I,II,III«. Zapisane prigode je doživljala na poti, ko je kot  Šavrinka hodila s svojim oslom po jajca v Istro in jih nosila prodajat v Trst. Na Gračiški šoli je vrsto let poučeval tudi Marjan Tomšič, ki je napisal mnogo knjig z istrsko vsebino. Tu je živel in ustvarjal tudi skladatelj Aldo Kumar, ki je priredil kar nekaj istrskih skladb in sodi danes med najpogosteje izvajane slovenske skladatelje. Gračišče pogosto obiskujejo najrazličnejši  ljudje. V vas radi prihajajo tako turisti, kot raziskovalci, ki preučujejo Istrsko podeželje, pa tudi novinarji se pogosto oglašajo. V vasi delujeta dve društvi; »Šavrini in anka Šavrinke« ter Turistično, športno in kulturno društvo »Sv. Miklavž«. Društvo skrbi za urejenost in prepoznavnost kraja, kulture in vaških običajev. Vas Gračišče praznuje dva vaška praznika; Prvo nedeljo v juliju je šagra in 6. decembra Sv. Miklavž. Ponovno so uvedli tudi praznik »otave«, kateremu je sedaj dodano ime »praznik šparinge«. Praznuje se osmi dan po Veliki noči, ko je tudi ples v Gračišču, praznovanje pa poteka tudi drugo nedeljo po Veliki noči. Čedalje več pozornosti požanje mednarodni etno festival Histeria v juliju. V Gračišču so najpogostejši priimki: Franca, Babič, Udovič.