Kulturna in turisti─Źna dru┼ítva ohranjajo obi─Źaje in navade na┼íe de┼żele. Zato s ponosom objavljamo njihovo delovanje.

Društvo za šport, kulturo in turizem Skala Kubed

Dru┼ítvo za ┼íport, kulturo in turizem ┬╗SKALA┬ź Kubed nadaljuje delo Pevsko in bralnega dru┼ítva “SKALA” registriranega leta 1898. Dru┼ítvo je skozi svoje delovanje do┼żivljalo vzpone in padce, kar je skrbno opisano v knjigi “KUBEJSKA SKALA”, izdana leta 1998 ob 100 letnici delovanja dru┼ítva.
 
Ob izdaji omenjene knjige je bila ustanovljena folklorna skupina ÔÇťSKALAÔÇŁ Kubed. Novoustanovljena folklorna skupina je prvi─Ź nastopila na odru v sposojenih kostumih. Pod strokovnim vodstvom Marije Makarovi─Ź so na osnovi slik in pri─Źevanj raziskali kostumsko podobo Kubejcev v obdobju od 1898 leta do 1. svetovne vojne.┬áIzdelali so si kostume v katerih so uspe┼íno nastopali in predstavljali ljudsko izro─Źilo tistega ─Źasa v Slovenski Istri. Pod mentorskim in koreografskim vodstvom Mojce Lepej so poustvarjali ljudski ples v povezavi z ljudsko pesmijo, glasbo ter ┼íegami in navadami.┬áZa njimi so ┼ítevilni nastopi na Obali, v Sloveniji, Italiji in na Hrva┼íkem. Udele┼żili so se obmo─Źnih in regijskih sre─Źanj odraslih folklornih skupin.
 
Zadnji dve leti pa so uspe┼íni na turisti─Źnem podro─Źju. Vklju─Źeni so v Turisti─Źno zvezo Slovenije in se aktivno udele┼żujejo vseh sejmov, ki jih organizira turisti─Źna zveza Slovenije. Uspe┼íno sodelujejo tudi z turisti─Źno organizacijo mestne ob─Źine Koper.┬áV zadnjih dveh letih so izpeljali v mesecu juniju srednjeve┼íko prireditev, kjer se spomnimo ─Źasov , ko so Turki in Uskoki pusto┼íili po teh krajih in je utrdba nad vasjo Kubed odigrala pomembno vlogo pri obrambi mesta Koper.

Društvo za vsestranski razvoj vasi Smokvica Figaruola

Dru┼ívo za vsestranski razvoj vasi Smokvica Figaruola skrbi za promocijo va┼íkih dejavnosti in aktivnosti v Smokvici. Primer takih dejavnosti je ┼áagra kur en bot. To seveda ni navadna va┼íka veselica, ampak res posebno do┼żivetje. ┼áagra poteka vsako leto na va┼íkem trgu Smokvice -zraven Cerkve in prikazuje kako so se va┼í─Źani dru┼żili neko─Ź in prirejali veselice. Tako na primer se vse odvija brez elektri─Źnega toka, va┼íki trg osvetljujejo bakle in farali, glasbeniki igrajo etno glasbo na akusti─Źna glasbila, va┼í─Źani pripravijo na stojnicah tipi─Źne lokalne jedi. Obiskovalci lahko tako degustirajo in tudi kupijo vina, figove izdelke, sire, likerje, sadje ali ─Źebelarske pridelke iz vasi in okolice. Vse to pripomore k temu, da se obiskovalci vrnejo nazaj v ─Źas, ko so bile stvari bolj enostavne in doma─Źe. Kdor pa zdr┼żi na veselici do jutra, mu va┼í─Źani servirajo ┼íe slastno juho za okrepitev mo─Źi. Prisr─Źno vabljeni.

Kulturno dru┼ítvo ┼áavrini in anka ┼áavrinke Gra─Źi┼í─Źe

Kulturno dru┼ítvo ┼áavrini in anka ┼áavrinke je bilo ustanovljeno pred 22. leti s sede┼żem v Gra─Źi┼í─Źu. Tu so ljudje zaradi skope in kamnite istrske zemlje morali nekako pre┼żiveti in prehraniti svoje ┼ítevil─Źne dru┼żine. Tako so istrske Slovenke do druge svetovne vojne in ┼íe po njej, kljub temu da so bile same Istranke, hodile ┬╗tja dol v Istro┬ź vse do Motovuna, Pazina, v─Źasih do Limskega kanala. Sem so hodile teden za tednom pe┼í, bogatej┼íe z osli, kot prekup─Źevalke. Pokupile so jajca, perutnino in ┼íe kaj in vse to nosile v Trst, od tam pa platno, milo, sukanec, ┼żeblji─Źke in druge drobnarije. Tem prekup─Źevalkam so rekli ┼áavrinke. O prijetnih in te┼żkih dogodkih je pisala tudi doma─Źinka Marija Franca kot ┼żiva pri─Źa ┬╗┼íavrinstva┬ź. Take zgodbe so ─Źlani kulturnega dru┼ítva poiskali ┼íe med ┼żive─Źimi, jih ugledali┼í─Źili in se z njimi predstavili bli┼żnji in daljni okolici z namenom da v prijetni obliki ohranimo pri─Źevanje doma─Źinov in ┼íir┼íemu okolju predstavimo istrsko identiteto.┬á Nastopali so po Hrva┼íki vse tja do Dubrovnika, v Italiji in po ve─Ź krajih po Sloveniji. Njihovi celove─Źerni programi obsegajo po ┼íest do osem prizorov iz ┼íavrinskega ┼żivljenja. Med prizori zapojejo kak┼íno kratko ─Źisto doma─Źo pesem, povemo kak┼íno zbadljivko, v─Źasih pa na┼íi godci zagodejo s posebnimi instrumenti. Imamo tudi celove─Źerno komedijo doma─Źinke in na┼íe ─Źlanice Nadje Jakomin z naslovom Kuni─ça na pu (kuni─Ź ÔÇô pra┼íi─Ź). Vse igrajo v doma─Źem ┼íavrinskem nare─Źju, zato za nastope po Sloveniji pripravijo gledali┼íke liste, na katerih je tudi slovar─Źek nare─Źnih besed.

Lovska dru┼żina Istra Gra─Źi┼í─Źe

Lovska dru┼żina Istra Gra─Źi┼í─Źe je leta 2017 slavnostno slavila 70. obletnico obstoja. Lovski dom oz lovsko ko─Źo imajo na krasni lokaciji v Trebe┼íah – od Butarov malce naprej po cesti. Poklic lovca je nujno potreben za naraven razvoj ┼żivalskih vrst ter ohranjanje dolo─Źeni ogro┼żenih ┼żivalskih vrst. Tega poslanstva se lovci Lovskega dru┼ítva Gra─Źi┼í─Źe dobro zavedajo, zato delujejo tako enotno in edinstveno. Lovska dru┼żina upravlja z divjadjo v lovi┼í─Źu, ki obsega 6.502 hektarijev. Teren je izrazito razgiban in obsega del kra┼íkega obmo─Źja, ki se spu┼í─Źa v gri─Źevnat svet, pokrit z gozdovi, kmetijskimi povr┼íinami in pa┼íniki, ki pa se zaradi zmanj┼íevanja ┼ítevila kme─Źkega prebivalstva postopoma zara┼í─Źa. Lovska dru┼żina ┼íteje 88 ─Źlanov, povpre─Źna starost je 57 let, zadnja leta pa se v dru┼ítvo vpisujejo tudi mlaj┼íi doma─Źini. V lovski dru┼żini imajo enajst lovcev, ki so opravili izpit za lovske ─Źuvaje, deset poobla┼í─Źenih preglednikov uplenjene divjadi, ┼íest strelskih sodnikov in 16 mentorjev lovskim pripravnikom. ┼átevilni ─Źlani lovske dru┼żine so dejavni na strelskem podro─Źju, kjer dosegajo odli─Źne rezultate na lokalnih in dr┼żavnih tekmovanjih.

Moto Klub Zabavlje

V Zabavljah ┼że vrsto let deluje Moto klub Zabavlje. Klub sestavljajo motoristi iz Zabavelj in okolice. Vsako leto ob podpori Mestne ob─Źine Koper prirejajo moto zbor v Zabavljah. Zberejo se motoristi iz cele Slovenije in iz tujine, za vse, ki ┼żelijo prespati, pa Moto klub Zabavlje organizira tudi brezpla─Źno kampiranje. Na moto zboru ne manjkajo zabavne igre za motoriste, akusti─Źna glasba ob zvokih dobre stare rock glasbe, kot se za motoriste spodobi in seveda panoramska vo┼żnja z motorji po okolici Koperskega zaledja. Vljudno vabljeni vsi, ki imate radi svoje jeklene konji─Źke.

Prostovoljno gasilsko dru┼ítvo Movra┼ż

Prostovoljno gasilsko dru┼ítvo ┬áMovra┼ż ┼że vrsto let opravlja svoje storitve v Krajevni skupnosti Gra─Źi┼í─Źe, med katerimi so ga┼íenje po┼żarov in re┼íevanje ob po┼żarih, preventivne naloge varstva pred po┼żarom,┬áza┼í─Źite in re┼íevanja ljudi ter premo┼żenja ob naravnih in drugih nesre─Źah,┬átehni─Źnih in tehnolo┼íkih nesre─Źah ter druge splo┼íne re┼íevalne naloge.

Poleg tega skrbijo, da bo poklic gasilca prene┼íen tudi na mlaj┼íe generacije, zato uvajajo otroke in Movra┼ża in okolice z nalogami in dol┼żnostmi tega poklica ter organizirajo tekmovanja in evente v tej smeri. Tudi sami ─Źlani dru┼ítva so zelo aktivni in tudi sami dobivajo priznanja na tovrstnih tekmovanjih. Va┼í─Źani jih imajo zelo radi, saj so vedno pripravljeni pomagati.

Razvojno dru┼ítvo Sveti Kvirik So─Źerga

Razvojno dru┼ítvo Sveti Kvirik se trudi obdr┼żati tradicijo istrskih obi─Źajev, navad, tipi─Źnih jedi, in ohranja naravno kulturno dedi┼í─Źino So─Źerge in Gra─Źi┼í─Źa. Tako nam na primer na prireditvah, kot so Sladka Istra ali Koper na dlani, predstavljajo dejavnosti dru┼ítva, stare istrske obi─Źaje, kot so pletenje ko┼íar, ro─Źno pranje perila, igranje pandola in drugih iger, ponujajo odli─Źne istrske posladke, kot na primer istrske supe, fritule, kro┼ítole, bobi─Źe, ┬╗┼ítarcade┬ź in druge doma─Źe dobrote. Dru┼ítvo nam tako poka┼że┬áslikovno in ppt-predstavitev naravno kulturne dedi┼í─Źine So─Źerge, predstavijo nam stare istrske (nekatere tudi tipi─Źno so─Źer┼íke) predmete, vzpostavijo pristen klepet po doma─Źe in tako nedvomno o─Źarajo, pritegnejo ob─Źinstvo ter prispevajo k popestritvi razgibanega dogajanja. Dru┼ítvo tudi vsako leto organizira So─Źer┼íki pohod in sicer v Maju.

Turisti─Źno dru┼ítvo Popetre

Turisti─Źno dru┼ítvo Popetre ┬áskrbi za organizacijo dogodkov v vasi Popetre in to skrb prena┼ía tudi na mlaj┼íe generacije. Organizira na primer ┼áagro v Popetrah. ┼áagra, kot jo imenujejo Primorci, je neke vrste va┼íka veselica, kjer vsi va┼í─Źani zberejo mo─Źi za organizacijo veselice, pripravo tipi─Źne lokalne kulinarike, doma─Źe glasbe in nenazadnje vzdu┼íja, ki se ga je do┼żivljalo pred mnogimi leti na tovrstnih prireditvah. Obiskovalci ┼íagre dobijo ob─Źutek kako so se va┼í─Źani dru┼żili mnogo let nazaj, ponujali istrske dobrote, predstavili njihove obi─Źaje, navade, kar je nedvomno zelo lep primer ohranjanja kulturne dedi┼í─Źine.
 
Turisti─Źno dru┼ítvo Popetre vsako leto organizira tudi Pohod po zgornjemu toku reke Dragonje, saj je tudi izvir reke Dragonje v bli┼żini Popeter. Veliko informacij o naravnih znamenitosti zraven Popeter lahko dobite v Turisti─Źni kmetiji Kantina Romano v Popetrah.┬á

Turisti─Źno, razvojno, ┼íportno in kulturno dru┼ítvo Movra┼ż

Turisti─Źno, razvojno, ┼íportno in kulturno dru┼ítvo Movra┼ż skrbi za ohranjanje tradicije v Movra┼żu, pa tudi za ohranjanje kondicije njenih ─Źlanov in vseh, ki se za to zanimajo, saj ┼że dolgo ime dru┼ítva nam pove, da je aktivno na razli─Źnih podro─Źjih. Tako na primer organizira vsako leto pohode po krajevni skupnosti, kot je znani Broskov pohod. Organizira tudi kolesarske ture z goskimi kolesi. V sodelovanju z Prostovoljnim Gasilskim dru┼ítvom Movra┼ż, kateri skrbi za varstvo udele┼żencev, nas dru┼ítvo vsako leto popelje skozi gozdne poti te krasne de┼żele. Na koncu pohodov in kolesarskih tur, pa ponavadi sledi dru┼żenje in ┬ápogostitev z lokalnimi dobrotami, kot so na primer pe─Źenice. Niti ┼żlahtna kapljica ne manjka nikoli. Dru┼ítvo tudi sodeluje vsako leto na prireditvi Sladka Istra v Kopru, kjer predstavi lokalne sladkarije in recepte, s katerimi se te sladkarije pripravi.

Turisti─Źno, ┼íportno in kulturno dru┼ítvo Sveti Miklav┼ż

Dru┼ítvo bi rad s svojim delom ohranilo obi─Źaje na┼íih prednikov, to je na┼íih non in nonotov, ki so tu ┼żiveli in ustvarjali. Na┼ío istrsko zemljo bi radi prikazali v vsej njeni lepoti z vinogradi, oljkami, njivami, travniki in gozdovi. Zato so se predvsem mladi iz male istrske vasice Gra─Źi┼í─Źe zbrali in ustanovili Turisti─Źno, ┼íportno in kulturno dru┼ítvo Sveti Miklav┼ż, ki so ga poimenovali po zavetniku male va┼íke cerkvice, ki stoji sredi vasi. Dru┼ítvo se pojavlja na raznih prireditvah, kot so Sladka Istra, Pustovanje v Kopru, hkrati pa je soorganizator prireditev, kot so Praznik ┼áparinge – praznik ┼ípargljev.

Turisti─Źno, ┼íportno, glasbeno, umetni┼íko in kulturno dru┼ítvo Br┼żanija

V Movra┼żu deluje Turisti─Źno, ┼íportno, glasbeno, umetni┼íko in kulturno dru┼ítvo Br┼żanija. ┼Że samo ime dru┼ítva pove, da je dru┼ítvo zelo aktivno. Trudi se namre─Ź za ohranitev starih obi─Źajev in navad, kot na primer pri pripravi tipi─Źnih istrskih sladic. Tako sodeluje vsako leto na prireditvi Sladka Istra, kjer ─Źlani dru┼ítva predstavijo svoje tradicionalne istrske sladice. Hkrati organizirajo tudi ┼íportne dogodke, kot so pohodi in kolesarjenje v Gra─Źi┼í─Źu in okolici. V sodelovanju ┬ás Turisti─Źnim, ┼íportnim in kulturnim dru┼ítvom Sveti Miklav┼ż na primer organizirajo vsako leto Praznik ┼áparinge – praznik ┼ípargljev, kateri, poleg kulturnega programa, zajema tudi pohod, kolesarjenje, predstavitev oldtimer motorjev, predstavitev tipi─Źnih lokalnih jedi na stojnicah, predstavo dru┼ítva ┼áavrini in anka ┼áavrinke Gra─Źi┼í─Źe in drugo. ┬á